Dantejeve podobe v Državnem arhivu v Gorici

Interaktivna podoba

brskajte po opusu Tina Piazze
DANTE

Uvod

Državni arhiv v Gorici je želel simbolično prispevati k praznovanju sedemstoletnice smrti Danteja Alighierija.

V nedeljo, 5. decembra 2021, je potekalo izredno odprtje Arhiva, v okviru katerega je ob 10.30 potekala video predstavitev z naslovom »Dantejeve podobe v Državnem arhivu v Gorici«.

Glavni protagonist je bil relief iz terakote v študijski sobi, ki upodablja tri kraljestva iz Božanske komedije, delo Tina Piazze (1935–1981). Umetnik, ki se je rodil v kraju Noale, je živel in delal v Gorici kot nepozaben profesor na lokalnem umetnostnem inštitutu. Velika umetnina (220×580 cm) je leta 1968 osvojila prvo mesto na nacionalnem natečaju za keramiko.

Na otvoritvi sta sodelovala profesor Martino Piazza, sin umetnika in profesor risanja in umetnostne zgodovine, ter njegova kolegica profesorica Daniela Furlan, profesorica italijanskega in latinskega jezika in književnosti na znanstvenem liceju “A. Einstein” v kraju Cervignano del Friuli. Na začetku je bila vzpostavljena videokonferenca z restavratorko Giovanno Niero, iz kraja Noale, ki je globoka poznavalka Piazzovega umetniškega dela.

Predavatelji

Video dogodka

Delo

Ideja za delo je nastala leta 1966, ko je Pokrajina Gorica, lastnica nepremičnine, razpisala nacionalni natečaj za okrasitev glavne stene študijske sobe Državnega arhiva v Gorici.

Izbrano je bilo delo Tina Piazze. Predstavil je namreč serijo reliefov iz mavca, ki so imeli za temo Božansko komedijo Danteja Alighierija. Potem ko je osnutek decembra 1966 osvojil prvo nagrado, je umetnik leta 1967 prejel naročilo za izvedbo dela in ga končal leta 1968.

Basrelief, ki še danes krasi notranjost študijske sobe, je sestavljen iz desetih plošč iz patinirane terakote. Vsaka plošča predstavlja epizodo iz Dantejeve Božanske komedije. Posebnost dela je ritmičnost kompozicije: figure se raztezajo in širijo v izjemni harmoniji, končni učinek pa spominja na terakotno dekoracijo, izvedeno istega leta v državnem tehnično-industrijskem inštitutu Galileo Galilei v Gorici.

Figure basreliefa so ploske in zaznamovane s sintetičnimi in zelo preprostimi oblikami: to omogoča, da se opazi vsak najmanjši detajl in občuduje celotno kompozicijo.

Vplivi slikarstva, kot je poudaril Marino Medeot (“Trasparenza dell’arte pittorica contro ogni tentazione ideologica” v Voce Isontina, 10. november 1984, str. 51), so znatni, rezultat pa je umetniška kontaminacija velike globine, ki je značilna za umetnika iz Noala. Same figure pridejo tako bolj do izraza in pridobijo širši značaj.

Vse scene odlikuje močan značaj Tina Piazze, ki omogoča ironično in zabavno interpretacijo dela. To je še posebej opazno v posvetilu ženi Franci.

Ikonografske reference so srednjeveški mozaiki iz Torcella, ravnovesje med figurami in ozadjem pa spominja na reliefe Maitanija v katedrali v Orvietu.

Delo Tina Piazze lahko uvrstimo tudi v umetniško gibanje Kleeja, Wolsa in Tobeyja, katerih kaligrami so izvedeni s tehniko odtisa in kalupa.

Umetnik je bil zelo ponosen na končni rezultat, kar dokazuje dejstvo, da avtor ta panel za Državni arhiv v Gorici vedno omenja v vseh svojih življenjepisih.

Poleg zgoraj navedenega opusa je treba v povezavi s tem delom omeniti tudi Festa campestre (Podeželski praznik), relief, ki ga je Piazza izdelal leta 1971 za hranilnico Cassa di risparmio di Gorizia, ter terakotno ploščo v Ronkah pri podružnici Cassa di risparmio di Gorizia, katere tema je delo v Tržiču.

Riferimento bibliografico:
Tino Piazza, l’artista le storie uredila Annalia Delneri, besedila Gabriella Bucco … [et al.], Gorizia, Musei provinciali di Gorizia, 2009

Avtor

Agostino Piazza se je rodil v kraju Noale leta 1935.

Leta 1948 je začel svojo izobraževalno pot na Umetnostnem inštitutu v Benetkah, kjer je leta 1954 diplomiral iz »dekorativnega stenskega slikarstva«. Leta 1956 je zaključil magistrski študij fresk in pridobil kvalifikacijo za poučevanje umetnosti.

Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Gorici, na umetniški šoli, kjer je poučeval predmet »Ornamentalno risanje«.
Od leta 1957 do 1963 je bil profesor predmeta »Risanje v živo«, od leta 1963 do 1966 pa je poučeval tudi umetnostno vzgojo na srednji šoli, in sicer do leta 1969.


Tudi zaradi spoštovanja, ki ga je do njega gojil profesor Andrea Parini, je leta 1971 pridobil naziv rednega profesorja za katedro »Risba v živo«. Leta 1974 je dobil katedro za »Slikarsko dekoracijo« in »Profesionalno risanje« na Državnem umetnostnem inštitutu v Gorici, kjer je vodil tudi delavnice.

Tino Piazza je svoje pedagoško delo vedno tesno povezoval s svojim umetniškim ustvarjanjem. Ta plodna kombinacija je koristila tako njegovim kompozicijam kot tudi njegovemu poučevanju. Njegova dela so bila analizirana in obravnavana tudi v okviru njegovih učnih programov, da bi lahko aktivno vključil svoje študente in jim ponudil konkretne ideje za njihov umetniški razvoj. Pri poučevanju »slikarske dekoracije« je Agostino na primer skupaj s svojimi študenti ustvaril številne projekte, v katere so bili študenti aktivno vključeni v proces ustvarjanja umetniških del.

Tino Piazza je z veliko spretnostjo obvladal različne umetniške tehnike, kot so freska, mozaik, risanje na glino, intarzija na lesu itd. To je razvidno iz vseh njegovih javnih del; poleg tega je v svojih učnih urah uporabljal stare tehnike, kot so zlato listje, tempera na različnih podlagah, kiparstvo z različnimi materiali, mozaik.

Tino je v srcih svojih učencev pustil velik spomin, prav tako pa je njegova smrt pustila veliko praznino v svetu umetnosti v Gorici in na nacionalni ravni.

Sklic: Tino Piazza da Naole (spletna stran)

Interaktivna slika

DANTE NELLA SELVA OSCURA
Inferno - Canto I

DANTE E VIRGILIO
Inferno - Canto I

VI CERCHIO:
ALLE PORTE DI DITE

Inferno - Canto IX

VI CERCHIO: FARINATA DEGLI UBERTI E CAVALCANTE DEI CAVALCANTI 
Inferno - Canto X

VII CERCHIO, I GIRONE: IL CENTAURO NESSO
Inferno - Canto XII

VII CERCHIO, II GIRONE:
I SUICIDI E PIER DELLA VIGNA
Inferno - Canto XIII

VIII CERCHIO,
VII BOLGIA:
I LADRI
Inferno - Canto XXIV

VIII CERCHIO, VIII BOLGIA: ULISSE
Inferno - Canto XXVI

LUCIFERO E LA DISCESA AL CENTRO DELLA TERRA
Inferno - Canto XXXIV

IX CERCHIO: IL CONTE UGOLINO
Inferno - Canto XXXIII

ANTIPURGATORIO: L'ANGELO NOCCHIERO E CASELLA
Purgatorio - Canto II

ANTIPURGATORIO: L'ANGELO GUARDIANO
Purgatorio - Canto IX

I CORNICE: I SUPERBI, L'IMPERATORE TRAIANO
Purgatorio - Canto X

I CORNICE: I SUPERBI
Purgatorio - Canto X

III CORNICE: L'ANGELO DELLA MISERICORDIA E LE VISIONI DI MANSUETUDINE
Purgatorio - Canto XV

IV CORNICE: GLI ACCIDIOSI
Purgatorio - Canto XVIII

IV E V CORNICE: ACCIDIOSI, AVARI E PRODIGHI
Purgatorio - Canto XIX

VI CORNICE: I GOLOSI
Purgatorio - Canto XXIII

PARADISO TERRESTRE: MATELDA
Purgatorio - Canto XVIII

PARADISO TERRESTRE: ADAMO ED EVA
Purgatorio - Canto XXXII

L'INVOCAZIONE AD APOLLO E L'ASCESA AL PARADISO
Paradiso - Canto I

I CIELO: LA LUNA
Paradiso - Canto II

II CIELO: MERCURIO
Paradiso - Canto VI

III CIELO: VENERE
Paradiso - Canto VIII

IV CIELO: IL SOLE
Paradiso - Canto X

V CIELO: MARTE
Paradiso - Canto XIV

VI CIELO: GIOVE
Paradiso - Canto XVIII

VII CIELO: SATURNO
Paradiso - Canto XXI

VIII CIELO: STELLE FISSE
Paradiso - Canto XXIII

IX CIELO: PRIMO MOBILE
Paradiso - Canto XXVII

DEDICA:
A mia moglie Franca, Agos Tino Piazza da Noale, 1968

Questo sito NON utilizza alcun cookie di profilazione. Sono invece utilizzati cookie legati alla presenza di plugin di terze parti. Se vuoi saperne di più, leggi l’informativa estesa. Continuando la navigazione si acconsente all’utilizzo dei cookie​